Zakaj Slovenija

Slovenci smo čebelarski narod, čebelarjenje ima v Sloveniji poseben status kmetijske dejavnosti. V Sloveniji je zato zavedanje o pomenu čebel in skrbi zanje na visoki ravni.

Čebelarska zveza Slovenije je v preteklosti začela z več projekti, kot so medeni zajtrk, čebelarski krožki in sajenje medovitih rastlin, ki jih je javnost dobro sprejeta. Leta 2014 je dala pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel.

Ob zavedanju pomena ohranjanja čebel in čebelarstva, se je Vlada Republike Slovenije odločila, da podpre projekt svetovni dan čebel in se s tem zavezala, da bo izvedla vse formalne postopke za praznovanje tega dne.

Slovenija je bila med prvimi v EU, ki je leta 2011 na svojem območju prepovedala uporabo določenih pesticidov, nevarnih za čebele.

 

View the embedded image gallery online at:
https://worldbeeday.org/si/o-projektu/zakaj-slovenija.html#sigProId787b299324

 

Čebelarstvo v Sloveniji

V Sloveniji je čebelarstvo pomembna kmetijska dejavnost, ki ima dolgo in bogato tradicijo.

Slovenci smo čebelarski narod, več kot 10.000 Slovencev oziroma vsak 200. Slovenec čebelari.

Zato tudi nič presenetljivega, da imamo Slovenci v Radovljici svoj Čebelarski muzej, slovenski čebelarji pa se na lokalni ravni povezujejo v lokalna društva, ki delujejo v okviru Čebelarske zveze Slovenije.

Čebelarstvo v Sloveniji uživa mednarodno priznanje zaradi svojih posebnosti, kot so edinstvene panjske končnice in tradicionalni panji.

Sredi 18. stoletja so se pojavili edinstveni pobarvani leseni čebelji panji z motivi ljudskega pripovedništva, t.i. panjske končnice. Te prave galerije ljudske umetnosti na prostem pomagajo čebelam pri orientaciji, čebelarjem pa so v pomoč pri ločevanju med čebeljimi družinami.

Večina slovenskih čebelarjev za čebelarjenje uporablja tradicionalni panj, t.i. panj AŽ, ki se je razvil pred več kot sto leti.

Tradicijo čebelarjenja so slovenski čebelarji nadgradili v čebelarski turizem.

 

Kranjska čebela

Apis mellifera carnica, znana tudi pod imenom kranjska čebela (ali kranjska sivka), je avtohtona slovenska podvrsta čebele, ki slovi po svoji krotkosti, delavnosti, skromnosti in odličnem občutku za orientacijo. Poleg tega jo odlikuje tudi delavnost, dolgoživost ter bujen spomladanski razvoj. Ker se je sposobna uspešno braniti pred škodljivci in ker je nežna do čebelarjev, je zelo cenjena!

Ta čebela, ki je simbol trdega dela in praktične modrosti, je druga najbolj razširjena vrsta čebele na svetu, v Sloveniji pa je zaščitena kot avtohtona podvrsta.

 

View the embedded image gallery online at:
https://worldbeeday.org/si/o-projektu/zakaj-slovenija.html#sigProIdd6120ef296

Mednarodni mediji o Sloveniji kot čebelarski deželi

• Beekeeping in Slovenia (20.05.2018, First Channel 1TV, Gruzija) 
• 18 fascinating facts about Slovenia, the country where one in 20 people keep bees (05.10.2017 , Oliver Smith, The Telegraph)
• The surprising nation that loves bees more than anywhere else in the world (19.05.2017, Chris Leadbeater, The Telegraph)
• Slovenia, the land of beekeeping (National Geographic USA, Alexandra Petri)
• Antor reveals how a destination »bee« comes more innovative to gain competitive advantage (Travel Daily, United Kingdom)

Spoznajte Medeno kraljico in princeso Slovenije

Slovenija ima svojo Medeno kraljico in princeso Slovenije, in sicer sta to za leto 2017 postali Mateja Šoštarič iz Lukavcev in Dijano Božič iz Maribora.

 

»Kot glasnici slovenskega čebelarstva podpirava pobudo, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel, saj verjameva, da je skrb za čebele skrb za človeštvo.«