Slovenija je v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice Združenih narodov 20. decembra 2017 soglasno potrdile predlog Slovenije in tako je 20. maj razglašen za svetovni dan čebel.
Spletno mesto www.worldbeeday.org je namenjeno predstavitvi pobude in njegove uresničitve, ozaveščanju o pomenu čebel in čebelarstva, seznanjanju javnosti o pomembnejših čebelarskih dogodkih po svetu in praznovanju svetovnega dne čebel.
Čebele so eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno doprinesejo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja tako dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja ter biodiverzitete. Znanstvene študije dokazujejo, da so v zadnjem obdobju čebele vedno bolj ogrožene. Le s skupnim prizadevanjem lahko poskrbimo za varstvo čebel in njihovega življenjskega prostora.
Podporo pobudi je septembra 2015 izrazila tudi največja mednarodna čebelarska organizacija Apimondia (izjava za javnost).
V sklopu te pobude je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potovalo po svetu s paviljonom Čebelji svet in aktivno izvajalo promocijo in informiralo o pobudi ter drugih podpornih projektih. Pri tem je opravilo številna bilateralna srečanja s predstavniki drugih držav in mednarodnih organizacij ter organiziralo strokovne dogodke.
Po več kot treh letih prizadevanj je bila 17. novembra 2017 v okviru Ekonomsko-finančnega odbora OZN sprejeta resolucija za razglasitev svetovnega dne čebel. Resolucijo je nato 20. decembra 2017 soglasno potrdila Generalna skupščina OZN v New Yorku in tako 20. maj razglasila za svetovni dan čebel.
Podprle so jo vse države OZN, 115 držav pa je bilo tudi t.i. kosponzoric, med njimi tudi največje države, kot so ZDA, Kanada, Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija, Argentina, Avstralija ter vse države Evropske unije.
»Razglasitev svetovnega dne čebel razumem predvsem kot obveznost ‒ več želimo narediti za zaščito čebel in drugih opraševalcev, biti aktivnejši pri zagotavljanju biotske raznovrstnosti in zlasti uspešnejši v boju proti svetovni lakoti, pri čemer čebele in drugi opraševalci na svojih krilih nosijo pomembno breme zagotavljanja proizvodnje hrane.
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki so v teh letih napornega dela razumeli cilje tega projekta in ga podpirali in osebno verjeli vanj; s svojim delom in podporo ste pomagali, da smo danes dosegli ta cilj, ki se nam je pred tremi leti in pol zdel težko uresničljiv, skoraj nerealen.
Če sem se pred časom v javnosti slikovito izrazil, da smo pri tem projektu na dobri poti, že 'na Kredarici', pa lahko zdaj rečem, da smo z voljo, vztrajnostjo in pridnim delom več ljudi v organih državne uprave, nevladnih organizacijah in drugih institucijah ter z osebno podporo številnih ljudi doma in po svetu priplezali na vrh Triglava.
Slovenija je lahko ponosna na svoje ljudi, na svojo deželo in predvsem na čebele.«
»Čebele igrajo ključno vlogo pri povečevanju pridelka rastlin in spodbujajo prehransko varnosti in hranilno vrednost hrane.
Brez njih bi lahko izgubili vrsto živil, kot so krompir, poper, kava, buče, korenje, jabolka, mandlji, paradižnik, samo da jih navedemo nekaj.
Skratka, brez čebel FAO ne more doseči sveta brez lakote. Svetovni dan čebel priznava pomen teh drobnih pomočnikov in bo povečal zavest, da jih moramo zaščiti.«
»Verjamem, da se vsi strinjamo, da si vsak človek na tem planetu zasluži imeti vsak dan hrano. Vsak dan jo moramo pridelati več in vsak dan je več hrane odvisne od opraševalcev, na prvem mestu od medonosnih čebel. Govoriti o zmanjšanju svetovne lakote brez zagotavljanja pogojev za obstoj čebel in drugih opraševalcev, je metanje peska v oči!
Čas je, da čebelam prisluhnemo vsi, predvsem pa tisti, ki odločajo in vodijo svet. 20. maj bo odslej svetovni praznik čebel in čebelarjev, verjamem pa, da bo z razglasitvijo svetovnega dneva čebel svet začel o čebelah razmišljati širše, predvsem v kontekstu pomena zagotavljanja pogojev za njihovo preživetje in s tem za preživetje človeka.«
