Lukovica, 20. 5. 2020 – Na sedežu Čebelarske zveze Slovenije je v okviru tretje obeležitve svetovnega dne čebel v Sloveniji, potekala slavnostna seja Čebelarske zveze Slovenije. Čebelarski dogodek, ki je bil prvotno planiran v Dolenjskih Toplicah, je zaradi posledic epidemije Covid-19 potekal v ožjem krogu udeležencev. Seje so se udeležili predstavniki čebelarjev, lokalnih skupnosti, diplomacije ter drugih, ki so bili vključeni v projekt svetovnega dne čebel. S strani ministrstva se je dogodka udeležila ministrica dr. Aleksandra Pivec, ki je v nagovoru poudarila pomen čebelarstva in vlogo države pri podpori te pomembne panoge.
Čebelarska zveza Slovenije je kot pobudnica razglasitve svetovnega dne čebel, tretjič po vrsti, organizirala dogodek v počastitev tega dne. Na seji so spregovorili predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč, podpredsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondie Peter Kozomus, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec, vodja projekta svetovni dan čebel do razglasitve mag. Dejan Židan in vodja poskusnega sadovnjaka Brdo pri Lukovici Roman Mavec.
Ministrica dr. Aleksandra Pivec je v svojem nagovoru najprej opozorila, naj bo svetovni dan čebel dan ozaveščanja o pogojih za delo čebelarjev in reševanju problematike preživetja čebel. »Zato je pomembna prednostna naloga, ki jo je potrebno permanentno izvajati, dvigovanje ravni ozaveščenosti o pomenu čebel za človeštvo. Svetovni dan čebel naj bo tudi dan ozaveščanja o pogojih za delo čebelarjev in reševanju problematike preživetja čebel.«
Slavnostni govorec prireditve je bil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Vse zbrane je opomnil, da »delo s čebelami ni samo delo, je namreč posebno poslanstvo.« Podpredsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondie Peter Kozmus je govoril o pomenu čebel: »Potrebna je akcija in preiti je treba od besed z dejanjem. Samo skupaj lahko izboljšamo okolje. Pomagajmo preživeti čebelam in skupaj bomo živeli v bolj zdravem in lepšem okolju.« Na slovesnosti je spregovoril tudi vodja projekta svetovni dan čebel do razglasitve mag. Dejan Židan, ki je spomnil na dan, ko se je začela pot razglasitve svetovnega dne čebel. »To je bila izjemna zmaga Slovenije, do katere smo prišli tako, da smo proti svetu nastopili enotno.« Vodja poskusnega sadovnjaka Brdo pri Lukovici Roman Mavec je spomnil, da so za kmetijstvo nujno potrebne čebele, a je treba biti pri kmetovanju, predvsem pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev zelo pazljiv prav zaradi čebel.
Govor:
Spoštovani,
V izredno veselje mi je, da vas lahko pozdravim na današnji, že 3. obeležitvi svetovnega dne čebel. Epidemija Covid-19 nam je letos prekrižala načrte glede obeležitve v obliki že tradicionalnega Slovenskega čebelarskega praznika, ki smo ga načrtovali v Dolenjskih Toplicah. Hkrati pa nas je ta epidemija opozorila na izreden pomen čebel in ostalih opraševalcev za zagotavljanje varnih, stabilnih in trajnostnih živilskih verig in sistemov za prebivalstvo in ves planet.
To je bil tudi eden od zaključkov današnjega mednarodnega dogodka, ki je potekal pod okriljem Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki je naš glavni mednarodni partner na projektu svetovnega dne čebel. Tema letošnje mednarodne obeležitve »Angažirajte se za čebele« (»Bee Engaged«) nosi pomembno sporočilo in vsakega od nas spodbuja, da preidemo od besed k dejanjem. Vsakdo od nas lahko veliko prispeva za čebele že z manjšo spremembo svojih vsakdanjih navad!
Čebele in divji opraševalci so zaradi opraševanja kmetijskih rastlin izrednega pomena za uspešno in trajnostno kmetijsko proizvodnjo, zagotavljajo delovna mesta ter vir dohodka za kmete, zlasti za male in družinske kmetije v državah v razvoju, ki zadovoljujejo vedno večje povpraševanje po zdravih, hranljivih živilih in neživilskih proizvodih. S svojim delovanjem imajo pozitivne učinke na celoten ekosistem in njegove storitve, s tem pa tudi na ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Njihova številčnost ter prisotnost oziroma odsotnost nam sporočata, kaj se z okoljem dogaja in kdaj je potrebno ukrepati. Izumrtje čebel in divjih opraševalcev bi imelo drastične posledice za proizvodnjo hrane, globalni ekosistem in človeško raso. Zato je pomembna prednostna naloga, ki jo je potrebno permanentno izvajati, dvigovanje ravni ozaveščenosti o njihovem pomenu za človeštvo.
Pa ne samo to: svetovni dan čebel naj bo tudi dan ozaveščanja o pogojih za delo čebelarjev in reševanju problematike preživetja čebel.
Tudi zaradi ukrepov in podpornih programov na področju čebelarstva, ki jih financira država, se je položaj čebelarstva v Sloveniji v zadnjih letih izboljšal.
V zadnjem desetletju se je znatno povečalo število čebeljih družin in število čebelarjev. Izboljšalo se je zanimanje mladih za čebelarjenje, povečala se je tudi ozaveščenost javnosti o pomenu čebel in vlogi čebelarstva. V zadnjem obdobju je opazen trend povečevanja deleža čebelarjev, ki v čebelarstvu iščejo gospodarski interes. Čebelarstvo omogoča nova zelena delovna mesta in nudi nove priložnosti za čebelarske družine oziroma kmetije, na primer razvoj čebelarskega turizma in razvoj izdelkov z dodano vrednostjo.
Čebelarstvo je lahko zgled za dobro povezovanje in sodelovanje znotraj ene panoge, kar bi radi dosegli tudi v drugih kmetijskih panogah. In če smo kot osrednje poudarke prihodnjega razvoja slovenskega kmetijstva opredelili znanje, tehnološki napredek, modernizacijo in povezovanje, lahko zadovoljni ugotovimo, da je panoga čebelarstva že naredila prepoznavne korake na vseh naštetih področjih.
Slovenija je s pristopom k Evropski uniji prevzela programski način spodbujanja čebelarskega sektorja s triletnimi programi, ki zahtevajo celovito analizo stanja in strateško presojo izvajanja ukrepov, ki so na voljo.
Konec leta 2019 je bil potrjen triletni program ukrepov za obdobje 2020-2022, s katerim želimo predvsem izboljšati razvoj čebelarstva, ohraniti pasemsko čistost kranjske čebele, ohraniti enakomerno in zadostno poseljenost čebeljih družin po vsej Sloveniji, ohraniti kakovost in varnost medu ter čebeljih pridelkov ter povečati stopnjo samooskrbe z medom.
Za izvajanje ukrepov novega triletnega evropskega programa na področju čebelarstva, smo v letu 2020 objavili osem javnih naročil, v mesecu juniju pa bodo objavljeni še trije javni razpisi za čebelarstvo.
Ministrstvo redno financira delovanje javne svetovalne službe v čebelarstvu, javne specialistične veterinarske službe za zdravstveno varstvo čebel in rejski program za kranjsko čebelo. Podpiramo tudi izvajanje CRP projektov na področju čebelarstva, in sicer za proučevanje stanja divjih opraševalcev v Sloveniji, izboljšanje tehnologije čebelarjenja in proučevanje metodologije za oceno škode nastale zaradi naravnih nesreč. Zaradi slabe letine medu zaradi neugodnih vremenskih razmer v letu 2019 pa smo čebelarjem izplačali še finančno pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu.
Ministrstvo tako za izvajanje različnih ukrepov in programom javnih služb za področje čebelarstva je leta 2019 namenilo sredstva v višini 2,3 milijone eurov.
Z leti je čebelarstvo v Evropski uniji pridobivalo na pomenu, k čemur je pripomoglo tudi aktivno delovanje Slovenije. Smo v obdobju, ko se oblikuje nova skupna kmetijska politika EU. Reforma skupne kmetijske politike na področju čebelarstva, kot jo predlaga Evropska komisija, prinaša pomembno spremembo – prvič doslej je čebelarstvo umeščeno v okvir strateškega načrtovanja skupne kmetijske politike posamezne države kot enakovreden kmetijski sektor, ki preko različnih intervencij prispeva k doseganju evropskih okoljskih, gospodarskih in družbenih ciljev.
S to potezo se čebelarstvu priznava njegova večstranska vloga pri ohranjanju narave in okolja, biodiverzitete, prehranske varnosti in dohodkovne varnosti čebelarjev in jih v tem smislu izenačuje s kmetovalci. Poleg tega je evropska kmetijska politika dala pomembno vlogo čebelarstvu tudi preko finančnih podpor, saj se bo v strateškem načrtu proračun za izvajanje nacionalnih programov za čebelarstvo bistveno povečal.
Slovenija je v tem letu tudi začela tudi s pobudo za vzpostavitev jasnejšega označevanja porekla mešanice medu. Zaradi zavedanja, da označevanje mešanic medu potrošnikom trenutno ne zagotavlja izčrpnih in zanesljivih informacij o izvoru medu, smo, na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, začeli z aktivnostmi za spremembo evropske direktive o medu v delu, ki določa označevanje mešanic medu (s poreklom iz več držav). Slovenija je dobila široko podporo enako mislečih držav, Evropska komisija pa je napovedala preučitev oziroma naslovitev te tematike v okviru Strategije »Od vil do vilic«.
Svetovni dan čebel je Sloveniji prinesel tudi dodatne priložnosti za prenos bogatega slovenskega znanja in tehnologij na področju čebelarstva tudi izven slovenskih meja. To smo začeli udejanjati preko Slovenske čebelarske akademije, ki v okviru razvojnega sodelovanja širi znanje čebelarstva v širšem mednarodnem prostoru in v državah v razvoju. Te dejavnosti želimo še okrepiti, saj s tem dodatno utrjujemo sloves Slovenije kot zelene, zdrave, proaktivne in inovativne države na področju čebelarstva na svetovni ravni.
Ministrstvo je sprejelo tudi Program razvoja odličnosti na področju čebelarstva, katerega namen je zagotoviti, da Slovenija postane pomembna država na področju razvoja znanja in inovacij v čebelarstvu, ohranjanja diverzitete kranjske čebele in biotske raznovrstnosti opraševalcev. Za dosego teh ciljev bo potrebno okrepiti financiranje bazičnih in aplikativnih raziskav, preventivnega zdravstvenega varstva in diagnostike, izobraževanja in usposabljanja strokovnjakov in čebelarjev. Posebna delovna skupina pa v naslednjih mesecih pripravila tudi Operativni program za uresničevanje osnovnih ciljev programa razvoja odličnosti.
Prepričani smo, da si bomo tudi v prihodnje skupaj z Čebelarsko zvezo Slovenije, kot ugledno stanovsko organizacijo uspešno prizadevali za razvoj odličnosti slovenskega čebelarstva in da bomo ohranjanju naše čebele – kranjske sivke – namenjali vso potrebno pozornost.
Menim, da svetovni dan čebel že prinaša bogate sinergijske učinke, saj se tudi v čebelarstvu odpira vedno več možnosti in priložnosti.
Odpirajo se nova zelena delovna mesta, razvija se čebelarski turizem, razvoj izdelkov z dodano vrednostjo. Vedno bolj se kaže, da svetovni dan čebel predstavlja projekt velikega potenciala za trajnostni razvoj in promocijo Slovenije na mednarodni ravni. Zato naj se na tem mestu zahvalim vsem akterjem za opravljeno delo. Predvsem pa tudi iskrena hvala vsem tistim, ki ste prepoznali potencial projekta in se še naprej trudite za njegovo prepoznavnost in uresničevanje njegovih ciljev. Posebej želim izpostaviti predsednika Čebelarske zveze Slovenije, ki izjemno skrbi za slovenske čebelarje in trdno zastopa njihove interese ter za njegovo idejo za svetovni dan čebel, mojega ministrskega predhodnika, ki je s pomočjo drugih institucij in diplomacije spravil v življenje idejo o svetovnem dnevu čebel; podpredsednika Apimodie, ki je na svetovnem nivoju podaljšana roka Slovenije. Ter vsi številni neimenovani, ki ste pred leti in še danes verjeli v pomen čebel in čebelarstva.
Naj živi svetovni dan čebel! Naj medi!
