Ministrica dr. Pivec: »Vsak od nas lahko veliko prispeva že z manjšo spremembo vsakdanjih navad«
Ljubljana, 20. 5. 2020 – Ob današnjem svetovnem dnevu čebel je osrednja obeležitev zaradi epidemije s koronavirusom Covid-19 potekala virtualno. Mednarodno konferenco je organizirala Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo FAO, skupaj z Mednarodno čebelarsko zvezo Apimondio in Kitajsko akademijo za kmetijske vede ob podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S konferenco, ki je imela naslov »Bee Engaged« (Angažiraj se za čebele) so opozorili na pomen angažiranosti in dejanj vseh za ohranjanje čebel in drugih opraševalcev. Slovenijo je zastopala ministrica dr. Aleksandra Pivec, ki je v nagovoru izpostavila, da čebele in ostali opraševalci predstavljajo neprecenljivo vrednost za človeštvo, med drugim so izrednega pomena za uspešno in trajnostno kmetijsko proizvodnjo. Na konferenci so med drugim sodelovali tudi Generalni direktor FAO, predsednik Kitajske akademije za kmetijske vede in predsednik Apimondie.
Z današnjo konferenco so organizatorji opozorili na pomen angažiranosti vseh na področju zaščite čebel. Spodbudili so k dejanjem države, organizacije, raziskovalne in izobraževalne institucije, civilne družbe, zasebni sektor, kmete, čebelarje in vse posameznike. Generalni direktor FAO Qu Dongyu je poudaril, da brez čebel ne bi bilo našega planeta, kot ga poznamo. Izpostavil je pomen čebel in čebelarjev ne samo za prehrano, kmetijstvo in okolje ampak so pomembne tudi v medicini, pomembne so za trajnostni razvoj in tudi za to, da se od jih učimo vsega, tudi arhitekture, adaptacije in socialnih veščin, saj so na svetu dlje kot ljudje.
Ministrica dr. Aleksandra Pivec je v svojem govoru poudarila, da je tema letošnje obeležitve izredno pomembna, ker nas spodbuja in nagovarja, da preidemo od besed k dejanjem. »Vsak od nas lahko veliko prispeva že z manjšo spremembo vsakdanjih navad!« Povedala je še, da čebele in ostali opraševalci predstavljajo neprecenljivo vrednost za človeštvo, med drugim so izrednega pomena za uspešno in trajnostno kmetijsko proizvodnjo ter da je od opraševanja je odvisnih več kot 80 % glavnih poljščinah, ki se gojijo za prehrano ljudi v Evropi oziroma več kot 70 % na svetovni ravni. »V Sloveniji se pomena čebel in čebelarstva dobro zavedamo. Čebelarstvo je del naše bogate zgodovine in kulturne dediščine, kranjska čebela pa eden od nacionalnih simbolov, na katere smo zelo ponosni, kar se zrcali v skrbi za celostno podporo slovenskemu čebelarstvu.«
Nagovor ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandre Pivec na MEdnarodni konferenci FAO ob svetovnem dnevu čebel
Zadovoljna in vesela sem, da se nam je, navkljub trenutnim razmeram, uspelo virtualno zbrati na letošnji že tretji Mednarodni obeležitvi Svetovnega dne čebel. Za to gre posebna zahvala FAO, njenim partnerjem in vsem tistim, ki so se angažirali in potrudili, da so omogočili današnji dogodek.
Letos nam je pandemija COVID-19 prekrižala načrte, a istočasno nas je predvsem opozorila na pomen varnih, stabilnih in trajnostnih živilskih verig in sistemov za ljudi in planet, za katere so čebele in ostali opraševalci življenjskega pomena.
»Angažirajte se za čebele«, tema letošnje obeležitve, je pomembna, ker nas spodbuja in nagovarja, da preidemo od besed k dejanjem: tako države, mednarodne in druge organizacije, raziskovalne in izobraževalne institucije, civilna družae, zasebni sektor, kmetje in čebelarji, kot tudi vsak posameznik. Vsak od nas lahko veliko prispeva že z manjšo spremembo vsakdanjih navad!
Čebele in ostali opraševalci predstavljajo neprecenljivo vrednost za človeštvo, med drugim so izrednega pomena za uspešno in trajnostno kmetijsko proizvodnjo. Od opraševanja je odvisnih več kot 80 % glavnih poljščinah, ki se gojijo za prehrano ljudi v Evropi oziroma več kot 70% na svetovni ravni.
Poleg tega, imajo čebele in ostali opraševalci s svojim delovanjem pozitivne učinke na celoten ekosistem, na vzdrževanje ekološkega ravnotežja in ohranjanje biotske raznovrstnosti v naravi. So indikator zdravega okolja in zavedati se moramo, da se vedno večji pritiski človeka na okolje negativno odražajo tudi na življenju in vitalnosti čebel; še več, lahko celo ogrozijo njihov obstoj!
V Sloveniji se pomena čebel in čebelarstva dobro zavedamo. Čebelarstvo je del naše bogate zgodovine in kulturne dediščine, kranjska čebela pa eden od nacionalnih simbolov, na katere smo zelo ponosni, kar se zrcali v skrbi za celostno podporo slovenskemu čebelarstvu. Uspešno izvajamo evropske programe ukrepov na področju čebelarstva, podpiramo delovanje javne svetovalne službe v čebelarstvu, ki poleg skrbi za ohranitev kranjske čebele in tehnološki podpori čebelarjem, ozavešča tudi širšo javnost o pomenu čebel, predvsem pa deluje na področju izobraževanja in usposabljanja; imamo potrjen rejski program za kranjsko čebelo, sprejeli smo Resolucijo o zaščiti kranjske čebele, vzpostavljena pa je tudi javna specialistična veterinarska služba za zdravstveno varstvo čebel. Na podlagi ukrepov in programov na področju čebelarstva, ki jih financira ministrstvo, se je položaj čebelarstva v Sloveniji v zadnjih letih izboljšal. Za 13 % se je povečalo število čebeljih družin, za 2 % število čebelarjev, izboljšalo se je zanimanje mladih za čebelarjenje, povečala se je tudi ozaveščenost javnosti o pomenu čebel in vlogi čebelarstva.
Pomembna nadgradnja promocije in osveščanja o pomenu čebel in ostalih opraševalcev v Sloveniji in v Evropi je bil Svetovni dan čebel, s katerim smo si želeli aktivnosti na področju ozaveščanja javnosti o pomenu opraševalcev, čebel in čebelarstva dodatno razširiti in nadgraditi ter združiti prizadevanja vseh držav sveta v skupno skrb za čebele. Glavni namen Svetovnega dne čebel pa je prispevati k pomembni nadgradnji mednarodnega sodelovanja pri reševanju globalnih problemov, kot so zagotavljanje svetovne varnosti preskrbe s hrano in s tem izkoreninjenja lakote ter ohranjanja okolja.
Pred leti se je našim mednarodnim aktivnostim za krepitev znanja na področju čebelarstva in mednarodnega sodelovanja pridružila Slovenska čebelarska akademija, ki s prenosom znanja pomaga pri učenju čebelarjenja ter s tem prispeva k odpravi revščine in lakote, predvsem v državah v razvoju, kjer čebelarjenje lahko predstavlja pomembno dejavnost za preživetje posameznikov, njihovo zaposlitev in dostojno delo.
Zaradi zavedanja, da označevanje mešanic medu potrošnikom trenutno ne zagotavlja izčrpnih in zanesljivih informacij o izvoru medu, je ministrstvo na pobudo Čebelarske zveze Slovenije začelo z aktivnostmi za spremembo evropske Direktive o medu v delu, ki določa označevanje mešanic medu (s poreklom iz več držav). Slovenija je dobila širšo podporo enako mislečih držav in je pozvala Evropsko komisijo, da vzpostavi jasnejše označevanje porekla mešanice medu. Komisija je pobudo prejela na znanje.
Spoštovani,
ravno na današnji dan, ko obeležujemo Svetovni dan čebel, bo objavljen pomemben evropski dokument in sicer Strategija za bolj trajnostno verigo preskrbe s hrano z naslovom od Vil do vilic, ki je del Evropskega zelenega dogovora, t.j. prehoda na trajnostno krožno gospodarstvo do leta 2050. Njen namen je zagotoviti, da bomo v Evropi jedli bolj zdravo in trajnostno pridelano hrano, katere proizvodnja bo čim manj onesnaževala okolje in podnebje, ki bo varovala biotsko raznovrstnost, kmetom in drugim členom v verigi pa omogočala dostojno življenje. Vse to pa so cilji, za katere si prizadevamo v okviru Svetovnega dneva čebel.
Na koncu bi se rada še enkrat zahvalila FAO za dolgoletno podporo in dobro sodelovanje pri osveščanju in opozarjanju tako držav in kmetov kot tudi potrošnikov in širše javnosti na pomen čebel in ostalih opraševalcev. Slovenija si bo še naprej prizadevala za to uspešno in produktivno sodelovanje tudi v prihodnosti.
Z angažiranjem za čebele prispevamo k boljšemu svetu in naši lepši skupni prihodnosti!
