Biotska raznovrstnost, ki podpira naše prehrambne sisteme, izginja, prihodnost naše hrane, preživetja, zdravja in okolja pa je resno ogrožena, ugotavlja prvo svetovno poročilo o stanju na področju biotske raznovrstnosti v kmetijstvu in prehrani. Poročilo je pripravila Komisija FAO za genske vire za prehrano in kmetijstvo, temelji pa na informacijah 91 držav ter analizi najnovejših globalnih podatkov.
Prvo svetovno poročilo vključuje raznolikost in variabilnost živali, rastlin in mikroorganizmov na genetski, vrstni in ekosistemski ravni. Biotska raznovrstnost v kmetijstvu in prehrani so vse rastline in živali, ki zagotavljajo hrano, krmo, gorivo in vlakna. Prav tako je nešteto organizmov, ki podpirajo proizvodnjo hrane prek ekosistemskih storitev, imenovanih povezana biotska raznovrstnost“. Sem sodijo vse rastline, živali in mikroorganizmi, ki ohranjajo plodnost zemlje, oprašujejo rastline, čistijo vodo in zrak, ohranjajo zdrave ribe in drevesa ter so pomembni za zdravje kmetijskih rastlin in živali.
Zmanjševanje raznovrstnosti rastlin, izumiranje živalskih pasem
Poročilo ugotavlja, da biotska raznovrstnost, ki podpira naše prehrambne sisteme, izginja, in da je prihodnost naše hrane, preživetja, zdravja in okolja resno ogrožena. Opozarja na zmanjšanje raznovrstnosti rastlin na kmetijskih površinah ter naraščajoče število živalskih pasem, ki jim grozi izumrtje. Od približno 6000 kmetijskih rastlinskih vrst, jih manj kot 200 prispeva k svetovni proizvodnji hrane, le devet pa jih predstavlja 66% celotne rastlinske pridelave.
Svetovna živinoreja temelji na približno 40 živalskih vrstah, pri čemer jih le peščica zagotavlja veliko večino mesa, mleka in jajc. Količina ulova je presežena pri tretjini ribjih staležev, več kot polovica pa jih je že dosegla mejo vzdržnosti.
Biotska raznovrstnost ključna za svetovno prehransko varnost
Generalni direktor FAO José Graziano da Silva je ob tem poudaril, da je ohranjanje biotske raznovrstnosti ključnega pomena za zagotavljanje svetovne prehranske varnosti ter varne in hranljive prehrane, za izboljšanje življenja na podeželju in tudi kot odgovor na naraščajoče izzive, ki jih predstavljajo podnebne spremembe.
Na zasedanju Komisije FAO za genske vire za prehrano in kmetijstvo je Evropska regija predlagala, da se rezultati tega poročila vključijo tudi v strategijo biotske raznovrstnosti, ki jo pripravlja FAO. Več držav je predlagalo, da naj se države odzovejo na glavne zaključke poročila tako, da vključijo izsledke in vsebine v nacionalne politike, zakonodaje, programe in projekte na področju biotske raznovrstnosti v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani, v skladu z njihovimi zmožnostmi, nujna pa je tudi priprava nadaljnjih ukrepov za implementacijo zaključkov poročila.
Poročilo bo pomembno tudi za razprave o globalnem okviru za biotsko raznovrstnost v okviru Konvencije o biotski raznovrstnosti po letu 2020 ter doseganje ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030.
Komisija za genske vire za prehrano in kmetijstvo je edini stalni mednarodni medvladni organ, ki posebej obravnava biotsko raznovrstnost v sektorjih kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Cilj komisije je doseči mednarodno soglasje o politikah za trajnostno rabo in ohranjanje genskih virov za prehrano in kmetijstvo ter pravično delitev koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe.
Slovensko nacionalno poročilo o stanju na področju biotske raznovrstnosti
Slovenija je nacionalno poročilo o stanju na področju biotske raznovrstnosti v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani FAO poslala sredi leta 2016.
Za Slovenijo je značilno izjemno raznoliko in relativno dobro ohranjeno naravno okolje. Biotska raznovrstnost je vključena v temeljne državne in različne sektorske strategije, načrte in programe. Slovenija je leta 2004 vzpostavila omrežje območij Natura 2000, ki z manjšim povečanjem v letu 2013 obsega 37 % ozemlja. Vključevanje biotske raznovrstnosti v zakonodajne mehanizme in politike se je nedvomno izboljšalo. Na področju biotske raznovrstnosti v kmetijstvu Program razvoja podeželja 2014-2020 zasleduje dva okoljska cilja: ohranjeni, izboljšani in obnovljeni ekosistemi kmetijske krajine ter ohranjeni gozdni ekosistemi.
