V dunajskem parku Augarten so v začetku aprila postavili spominsko ploščo znamenitemu slovenskemu čebelarju Antonu Janši (1734 – 1773) še v slovenskem jeziku. Spominska plošča, ki jo je financirala Občina Žirovnica, stoji na mestu, kjer je v 18. stoletju delovala čebelarska šola, oziroma v bližini cesaričinega vrta, kjer je čebelaril Anton Janša.
Postavitev plošče so bile želje in sanje številnih rodov slovenskih čebelarjev, saj je plošča velikemu Slovencu na Dunaju v slovenščini prava redkost. Na dogodku sta bila prisotna tudi predsednika slovenskega in avstrijskega parlamenta ter še nekaj drugih politikov in visokih gostov.
Prva plošča in relief Antonu Janši v nemškem jeziku je bila v Augartnu postavljena leta 1934, ob 200. obletnici Janševega rojstva. Po njeni prenovi leta 2015 si je predsednik ČZS Boštjan Noč zadal, da se doda še plošča v slovenskem jeziku. Po treh letih prizadevanj Čebelarske zveze Slovenije in slovenskega veleposlaništva na Dunaju se je to uresničilo. Plošča je še ena vez, ki bo krepila prijateljstvo med Slovenijo in Avstrijo.
Napis na tabli
Anton Janša
(*1743 Breznica+1773 Dunaj)
Kranjski kmet in čebelar. Bil je prvi učitelj čebelarstva na čebelarski šoli Marije Terezije na Dunaju, ki je učil nakladno čebelarjenje in prevažanje čebel na pašo. Napisal dve čebelarski knjigi in je začetnik modernega čebelarstva.
Ob 2. praznovanju svetovnega dne čebel Čebelarska zveza Slovenije in Občina Žirovnica 2019
Anton Janša se je rodil leta 1737 v vasici Breznica v bližini Bleda. Že otroštvu se je seznanil z gojenjem čebel. Želja po boljši izobrazbi ga je privedla na Dunaj, kjer je leta 1769 uspešno končal risarsko šolo. Toda Janši ni bilo usojeno, da bi kot brata postal slaven slikar, saj ga je premamilo čebelarstvo. Cesarica Marija Terezija je v Augartnu na Dunaju ustanovila čebelarsko šolo in Janša je tam postal prvi čebelarski učitelj. Temeljito poznavanje življenja čebel, izjemen dar opazovanja in prirojena bistroumnost so mu pomagali, da je zaslovel kot odličen teoretik in praktik na čebelarskem področju.
V nemškem jeziku je napisal dve knjigi: Razpravo o čebeljih rojih (1771) in Popolni nauk o čebelarstvu, ki je izšel leta 1775, dve leti po njegovi smrti. V knjigah je zapisal več trditev, ki so se zdele za tisti čas naravnost neverjetne:
- troti niso vodonosci, kakor so mislili do tedaj, temveč samci, ki med letom v zraku oplodijo matico;
- matica je mati vsem živim bitjem v panju, tudi trotom;
- s prvim rojem iz panja izleti stara matica, šele z naslednjim pa mlada;
- s hudo gnilobo okužene čebele je mogoče ozdraviti s pretresanjem v drug panj in z nekajdnevnim stradanjem. Ta metoda je še dandanes uporabna v praksi, priporočal pa jo je tudi Janša, čeprav takrat še nihče ni nič vedel o bacilih.
Janša kljub zgodnji smrti (umrl je star 39 let) velja za začetnika modernega čebelarstva in je bil vzor številnim generacijam čebelarjev.
