Novice iz sveta

Višnja Gora, 18. 5. 2018 – Na mestnem trgu v Višnji Gori so danes zvečer v sklopu prve obeležitve svetovnega dne čebel slovesno razkrili spominsko obeležje kranjski čebeli, ki sta ga postavila Čebelarska zveza Slovenije in Občina Ivančna Gorica. Interaktivna skulptura je delo oblikovalca Roberta Kuharja, v rojstnem kraju kranjske čebele pa v prihodnjih letih načrtujejo tudi ureditev kranjski sivki posvečenega muzeja.

Slovesnega odprtja se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je ob tem dejal: »Čebelarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo in je ena od redkih panog, v kateri lahko rečemo, da smo velesila. Slovenci se zelo dobro zavedamo pomena čebel in nujnosti ukrepanja za njihovo ohranitev. To smo dokazali tudi pri ukrepih za zaščito naše avtohtone kranjske sivke, ki je druga najbolj razširjena čebelja podvrsta na svetu.«

Minister je poudaril, da je Slovenija kot prva država v Evropski uniji zakonsko zaščitila svojo avtohtono čebelo, leta 2011, tri leta pred EU, pa je prepovedala uporabo neonikotinoidov. Sprejeli smo tudi rejski program in resolucijo o zaščiti kranjske sivke, trenutno pa je v pripravi program odličnosti slovenskega čebelarstva, s katerim bodo začrtani standardi in smernice za čebelarje. 

»Kranjska sivka je danes del slovenske narodne identitete, Višnja Gora pa ima posebno mesto v zgodovini slovenskega čebelarstva. S postavitvijo obeležja se je občina Ivančna Gorica poklonila naši čebeli in prepričan sem, da bo projekt pomembno pripomogel pri ozaveščanju širše javnosti o pomenu čebel.«

Po besedah dr. Petra Kozmusa, strokovnega vodje Rejskega programa za kranjsko čebelo pri Čebelarski zvezi Slovenije in predsednika Sveta za čebelarstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ima kranjska čebela med čebelarji prav posebno mesto. »Slovenska kranjska sivka se odlikuje po delavnosti, dolgoživosti, skromni porabi zimske zaloge hrane in odličnem občutku za orientacijo. Čebelarji po vsem svetu jo še posebej cenijo zaradi njene krotkosti, saj velja za najbolj mirno med vsemi čebeljimi vrstami.« Čebelarji iz Višnje Gore se v drugi polovici 19. stoletja kranjsko sivko ponesli v svet, danes pa njihovo delo nadaljujejo predvsem vzrejevalci matic. »V okviru rejskega programa za kranjsko čebelo, ki je bil vzpostavljen leta 2004, letno vzredimo okoli 40.000 matic, ki se prodajo tako v Sloveniji kot po svetu«.

V Višnji Gori, ki letos praznuje 540. obletnico mestnih pravic, želijo s projektom obuditi staro mestno jedro, je  dejal župan Ivančne Gorice Dušan Strnad. V sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenijo so že postavili čebelnjak kranjske čebele, za katerega bosta skrbela lokalna čebelarja, v stari šoli pa nameravajo v naslednjih dveh letih urediti Hišo kranjske čebele. V njej bodo poleg interaktivnega muzeja še turistično informacijski center, kavarna, razstavni prostori in hostel.

V gradu Podsmreka pri Višnji Gori je v 19. stoletju aktivno delovala čebelarska družina Rothschütz. Med najpomembnejšimi člani družine je bil Emil Rothschütz, trgovec s čebelami in eden najpomembnejših evropskih čebelarskih strokovnjakov svojega časa. S svojim delom je odločilno prispeval k poimenovanju, razširjenosti, prepoznavnosti in ugledu  kranjske sivke v svetu.