Nekaj več kot polovico celotnega ozemlja naše države pokrivajo gozdovi, zato ni čudno, da je gozd najpomembnejši tudi za čebelarstvo. Tudi naravno prebivališče čebel je prav gozd.
Čebela v gozdu je koristna z vidika opraševanja. S tem, ko opraši določena drevesa ali rastline, se lahko razvijejo plodovi oz. semena, s čimer si rastlina zagotovi obstoj svoje vrste in nadaljnje razmnoževanje. Čebelarji svoje čebele prevažamo v gozdove, kjer poleg izkoriščanja čebeljih paš tako opravljamo tudi oprašitveni servis. V času, v katerem živimo, postajajo naša naselja in njihova okolica vedno bolj obremenjena s takšnimi in drugačnimi vplivi, ki škodijo čebelam ter povzročajo njihovo izginjanje, Zato bo v prihodnosti prav gozd tisti, ki jim bo lahko nudil zaščito.
Gozd čebelam nudi več vrst hrane, ki jo delimo na nektarno in manino pašo. Pri nektarnih pašah čebele iz cvetov nabirajo nektar, pri manovih pa nabirajo mano različnih vrst uši in kaparjev, ki živijo v gozdu. Gozd je tako pomemben za čebelarstvo zlasti zaradi manovih paš. Glavne medovite rastline v gozdu za čebeljo pašo manovega izvora so predvsem smreka, jelka in javor. Na smreki živijo veliki in mali smrekov kapar oz. lekanija, velika rdečerjava puhasta smrekova ušica, črna smrekova ušica, sivozelena lisasta smrekova ušica in druge. Na jelki oz. hoji so prisotne zelena hojeva ušica kot najpomembnejša, mali hojev kapar in brstna hojeva uš. Prav tako so prisotne uši na javorjevih listih, ki ob ugodnem vremenu ponudijo izdatno čebeljo pašo.
Med medovite rastline v gozdu prištevamo tudi tiste, ki nudijo večinoma nektarno pašo. Te pa so pravi kostanj, lipa in lipovec, javor tudi akacija in v manjši meri še nekateri drugi listavci.
Skrbimo in ohranjajmo naše gozdove - čebele in narava nam bosta hvaležna!
Aleš Bozovičar, Opazovana napovedovalna služba ČZS
